Adá vebódalo i romungriki cshib kamel mé feder ánde te szikaven taj te pindzsartatinen odolenca, ako te szikjon kamen. Dú barátkinyi szerkesztinen le, jek cshaj taj jek rakli, akaszke na sza jek hi, hogy adádíve ándo Ungriko adí romani cshib majna szako bisztergya taj polóke odoj ikrel, hogy ári merla. Má báre zalog aszavo gav vagy fóro hi, aká o legternedera is vakeren i cshib. De te má o csháve na vakeren románe, ni lengere csháve taj ni lengere onoki na dzsanna, taj lengere dédonoki talán má odá is na dzsanna, hogy valakana valako vakerlahi ánde lengero családo románe. Saj hogy majd avla odá generácijóvo, ako te dzsanlahi, gizdán uppe vállalinlahi i romani cshib taj odá phucsla pesztar „ugyan szavi cshib vakernahi mre ősi?“ Adá vebódalo lenge kergyija taj te szakone ávrenge, ako má te akani uppe pindzsargye, kityi mol amari cshib taj buter kamen pálal te dzsanen. Mist’ odá hogy adala cshibja náne jek sztenderdiko vátozato, vagyis jek aszavi forma aszo szakoneszke norma hi, lijam amenge o „bátorságo“ taj le ungrike ábécévoha íringyam téle minden. La ungrike cshibjakere szabájja viszont ári mukjam, mer avka írinasz téle odona alava, aszo o roma ándar i ungriki cshib lije préko, aszar adana ári phenasz vagy aszar ándo ungriko nyelvjárási hi, phenasz vígo „vég“ taj kípo „kép“ alava írinasz, na végo taj képo, kiráji „király“ taj osztáji „osztály“, na királyi taj osztályi, rádijóvo „rádió“ taj vebódalo „weboldal“, na rádióvo taj weboldalo. Amen upp’ odá sztyam, hogy avka te szikavasz ánde adí cshib, aszar o roma la vakeren szako dive. Mist’ odá na arakhaha ári neve „romane“ alava po ungrike alava aszo préko úje lime, szar phenasz dumalo góno, aká o dumalo „háti“ jelentinel, o góno pale „zsák“-o. Amenge adá csak hátizsáko hi, akar teccinel, akar na. Fontosneszke ikrasz viszont ári te vazden, hogy aszar amen írinasz taj o „hejesírási“ aszo haszninasz csak jek hi maskar o but áver.
Adale vebódaloszkero romano vátozato pe aszave cshibjate hi írime, aszo ándi Nógrád megya vakeren. Na ácshavasz odá, hogy avka hi lácsho, aszar amen adá vagy odá alav pindzsarasz vagy téle írinasz. Te avka lácsho hi, mer merre amende avka le phenen, de te avka lácsho hi, aszar merre tumende le phenen. Bisztos uppe figyelinna p’ odá, hogy p’ amaro vebódalo ándi ungriki cshib te o „cigány“ taj te o „roma“ alava haszninasz, aszoha na kamasz nikasz te sértinen. Pi baszt adala bútyaha na kampja te bajlódinen ándo romano vátozato po vebódalo, mer ándi romani cshib csak o „roma“ alav haszninasz.
Te na kamesz odá, hogy adija cshib ári te merel, szikav taj bicshav adá vebódalo le ávrenge, lajkolin taj osztin le, taj írin amenge tro véleményi vagy tro javaslato, hogy szerinted szar saj ovlahi még feder! Taj te tu még vakeresz adija cshib, szikjar la tre cshávenge, tre onokenge, hogy hagy oven uppe gizdave te ónk!
Hajon tumen lácshe p’ adá ódalo!
Oláh Lídia „Suni“ taj Zuzana Bodnárová „Zsuzsi“
Na dzsanesz szo te szikjosz szigeder, o alava, vagy odá, aszar aven pale jekfáreszte? Zórjaha av ándo baro pányi, taj anglo butera, av, vakerker manca!
Jek maskar odona zaloga, ako szako dive vakerel i romani (kárpátiki, ungriki romani) cshib, miúta pi gódi dzsanel, taj jek maskar odona, ako p'adá te báre gizdave hi.
ako hajol románe, de na vakerel i cshib
ako jek zalog alava sziklija ándar i cshib, de na báre dzsanel len ketháne te thoven
ako uppe kamel te csangaven po dzsanibe
ako jek lácsho kamel te vakerkeren románe
ako akani pindzsargya i cshib, buter kamel te szikjon, taj báre ári ikerdo hi
taj odole buterenge, ako na vakeren pumare csillutnengeri cshib
avka akarkana saj piszinesz, kana mukel tro dive taj te vója
avka attyi saj piszinesz, akityi kamesz
avka na kampesz tut te ladzsan ángle nikaszte
avka na kampe niszavo kenyvo te tyinen
avka saj szikjosz aszar tuke lácshe perel
vas'adá zalogeder lóvo kampe te potyinen szar te jekhe skolate phireszahi adija cshib te szikjon (te ovlahi aszavi, aká szikjaren la)
Akani asztar tut! Me tuke pisziná pále! Románe saj hi mange te piszinen, taj te me avka tuke pisziná, niszar ávreszar, avka szig aszar dzsaná, teli 12 óri legbuter, bi o kurkiko dive.
Pal'odá vakeraha, pale szoszte tu kamesz, pale tute, pale mande, palo manusa, palo dzsivibe, palo csillutno szvito, pali politika, pali búti, pal'odá aszo kamesz te keren, palo hábe, pale akarszoszte aszo kamesz. Saj phucsesz pali romani cshib, palo alava, pal'odá aszar vakeren la, de csak románe! Te me phucskerá, mist'adá te avka feder dzsaneha te vakeren. Te valaszo na lácshe piszineha, me szikavá tuke szar hi odá lácshe, taj te odá szikjará tuha, szar kampe te phenen odá alav lácshe. Avka palo jek ustavibe po áver, szikjoha o alava, i celi cshib, taj dzsaneha te vakerkeren románe bi i dár. Kampesz te dzsanen, hogy adija cshib náne standardiki (sztenderdiki ). Aszo me vakerav, sajhogy áver hi odolatar, aszo tu vakeresz. Mist'adá mangav tut ánglalra, ma rus, te pe tute vakerá vase aszave bútyake. No de ma dara, p'adá na nastyuvaha ketháne!
1 kurko 5000 Ft
De te na kamesz but te potyinen, avka pe 4 kurkeszte potyinesz ánde, aszo 15 000 Ft hi.
Po jek kurko ánde potyinesz, po áver kurko pale te dzsal o szikjuvibe!
Tu le phenesz! Te pe jekhe kurkeszte potyinesz ánde, mer kamesz te dzsanen, szavo hi adá, avka jek kurko. Te dú kurko kamesz, zsiko dú kurko, taj avka o buter. Phenasz, te dzsanesz, áver kurko n'ovla tut dive p'adá, avka na potyinesz ánde p'odá kurko.
Aszavo hi adá! Náne téle phandlo nista! Tu le phenesz, szar szig kamesz te szikjon.
Harnone: o legbuter roma ándo Ungriko valakana i romungriki cshib vakernahi, p'adana divesza pale o legbuterdzséne na vakeren románe.
Szoszke te na? 😉
Aggya piszin vaso buter informácijóvi: lilivakermore@gmail.com